Lap top mizica z blazino. Ne vem kako bi temu pripomočku rekla, ali ga poimenovala. Anyone? Cushion table, se zdi kar v redu, edino posloveniti ne znam. No, kakorkoli. S podobnim izdelkom sem se srečala pri fantu doma in se mi je zdelo nadvse priročno in izvedljivo doma. Pa sem se je lotila. Kupila sem 30 x 40 cm velik okvir za sliko. Iz shantunga sem sešila kvadrasto blazino, jo napolnila z bunkicami iz stiroporja in odprtino zaprla s kartonom od ozadja okvirja za sliko. V enaki velikosti sem odrezala ”šperplato” in jo zalepila z lepilom za les najprej skupaj z ozadjem od slike, nato pa še na okvir.
Sliši se preprosto in enostavno, a je v zakulisju izdelave te mizice cela odisejada z nabavo bunkic iz stiroporja. Glede na rezultate iskanja na internetu, jih naj bi prodajali v Prometeju. To bi bilo idealno, ker lahko kupiš samo toliko bunkic, kolikor ga potrebuješ za blazino. A ga na zalogi takrat ni bilo. Niti v načrtu Prometejeve nabave ne. Ker te bunkice spadajo v kategorijo gradbenega materiala, bom govorila o granulah. Prodaja jih kar nekaj trgovin z gradbenim materialom, a so minimalne enote nakupa, tako malemu projektu, nenaklonjene. Govorimo o kubikih granul. Trgovina, kjer prodajajo najmanjšo enoto nakupa, je odprta le do 17h. To sem spoznala na trši način, ko sem po službi odhitela na konec Celovške, skozi največjo gužvo in na njihovem dvorišču samo obrnila. Za obrnit imajo pa kar precej prostora, to pa res imajo. V drugo sem po granule poslala fanta, ker je prej prišel iz službe in za pičlih 6 EUR, domov pripeljal vrečo, ki je zasedala ves zadnji prostor avtomobilske kabine. Granul malo morje. Vrečko sem takoj odprla in z granulami napolnila kvader. Napolnila, pomeni, da sem se dobro uro matrala in bojevala z neizčrpnim virom statične elektrike vsake male granule posebej. Iz morja granul sem uporabila le plunek, ostanek pa seveda shranila, če bi me prijelo izdelati še kako tako mizico za Fensišmensi™. In ne skrbite. Ne bo me. Ena lap top mizica z blazinico na eno leto in pol je vrh glave.
In jaaa, prejela sem knjigo Camille Engman. Kako je lepa knjigica in res je elastika nujno potrebna, ker iz nje dobrote kar letijo. In kako diši ta tisk, mmmmm. Eno od prisrčnih prilog, sem spremenila v luštno slikico.
- – - -
This is the cushion table I made in a corse of a year and a half. I bought a 30 x 40 cm picture frame and used the white wooden frame and the backing of the frame from it. I sewed a square cushion from silk shantung and filled it with small styrofoam bolls. I closed the cushion with the backing of the picture frame and cut a plywood in same size. Than I glued the backing of the frame with the plywood and than everything to the white frame.
It sounds easy, but I went through a great deal of trouble, getting the styrofoam balls, as they are only sold as a construction material and not for the purpose I used it, so you an only buy it in enormous quantities. The smallest amount I could buy was in a size, that filled the whole back of the car, but it only cost me 6 EUR. For the cushion table, I used just a tiny tiny amount and saved the rest, if I decided to make another one for Fensišmensi brand. But with a production of one per year and a half, I think I will pass.
I received the Camilla Engman book today. It is so beautiful and full of surprises and no wonder it has to have the rubber band to hold all the goodies in place. I used one goodie and turned it into a lovely framed picture. The print smells so nice.
lohk pa iz ostanka stiroporja narediš nadvse udoben fotelčič oziroma vrečo… pa se jih vseh naenkrat znebiš :)
SUper mizica :) drgac pa ji v ikei recejo Brada(z umlautom ) :) hehe in vreca za sedenje sploh ni slaba ideja ! :) tko da ana ena fensišmensi vreča hm? ;)
uff, ko si mi pripovedovala, da imaš polne stene slik, si nisem predstavlja.. ampak zgleda noro! ;)
O, kakšna mojstrica si! Meni še na misel ne bi prišlo, da bi takle pladenjček ustvarila sama! Tvoj je prekrasen. Zelo pridno pa jih uporabljamo tudi pri nas doma, otroka sta pred leti dobila vsak svojega – od Božička… ta pa mi je zaupal, da je nakupoval v ljubljanskem Ostau. Britanci temu pravijo ‘breakfast tray’, ker ga najpogosteje uporabljajo za zajtrk v postelji, v naši družini pa prav tako služi kot mizica za prenosnik. Otroka pa za velikim veseljem, a le ob večjih praznikih (…) s pomočjo teh pladnjev večerjata ob risanki.
mizica, po kateri sem dobila idejo je iz Osata ja. Aja in seveda ta paradoks. Ko sem se močno namatrala, da sem našla granule in jih stlačila vse v blazino in potem uspela še zalepiti ozadje slike na blago, da mi granule niso letele ven, taprvo stvar, ki sem jo prelistala na mizici, je bil katalog od Ikee. In nisem mogla verjet svojim očem Brada!!!! Za 15 ojro mizica in to še s predalčkom za mp3 zraven. Potem mi je šlo samo na smeh.
Tistih vreč pa ne maram, čepav je dobra ideja, ampak mi niso tako udobne, sem namreč hrbteničarka in še hrustajo ko se premikaš. raje še en breakfast tray :)
sej to je edina tako nabasana stena, pa tudi ni toliko zelo nabasana. zdaj jih ne dajem več na steno, ampak čakajo na svoje nove prostorčke kar na poličkah, nekaj artworka pa še čaka na okvirje, ampak se mi ne mudi.
WOW. Super lep je!
A pa nam zaupaš kje si dobila celo vrečo granul. Ker jaz bi pa res rada naredila en mini fotelček za moje male ritke(otroke), še preden bodo prevelike.
Glede statičnosti je pa lažje če narediš dve vreči. Torej da eno ki jo samo zavežeš das v končni modelj. Zaradi lažjega leplenja. Tko da veslo ustvarjanje še naprej!
P.s. A mam samo jaz tako mali okvirček za komentarje, da ne morem še enkrat prebrat ali vsi?
Lp T.
Veliko je možnosti za izdelavo, jaz sem izbrala najbolj štorasto. To je pa dobra ideja, dva pouštrčka. Trgovina – se ne spomnim točno ime trgovine, ampak je še naprej od šentvida, ko se pelješ že proti Medvodam, na desno. Direkt iz ceste je izvoz in polno enih tabel za firme je tam. Potem pa še čisto skrajno desno zapelješ na ogromno dvorišče.
Vsi se matramo s tem malim mikro okencom, delam na tem, da bo širše.
Blazinica je en velik jes! In stena postaja ena privat galerija. Krasno. Jaz sem si tudi letos omslila nekaj podobnega samo moja je mlace manj “severna”. Krasno.
Aja, aja, (e vidi da sem spet v slubi in časa NI!) …kronajnje ljubezni …to leto…jojjjj!!! Lepo!!
hehe, takole posteljnino bo pa baje pri nas letos nosil Božiček ;)
o, sej je fina ta posteljnina. Smešno mi je, da je Ikeina najcenejša posteljnina najmehkejša in meni najboljša. Ta je mehka, tista za tri ojre je pa še mehkejša.
Stiropor imajo tudi v Izolirki Ljubljana v Mostah. Še naložit ti pomagajo. je hecno gledat, ko tam fantje prekladajo velikanske bloke stiroporja in izgledajo kot Obeliksi :)
drugače pa imam veliko izkušenj s kuglicami in polnjenjem vreč. ko jih napolniš 10 ali več osvojiš veščine, kako čimmanj ven letijo, kako se boriš s statično elektriko itd.
mimogrede, tele zverižene črke v okencu so katastrofalno neberljive. prejšnji post mi je uspel šele v petem poskusu refreshanja
Kraj nakupa stirporja ni bil problem. Problem je bila minimalna količina, ki so ti jo lahko prodali. In ko sem rekla, da ne bom delala novih mizic, si je moj oče zaželel eno. Zdaj mi je ponudil, da mi nareže šperplat kolikor hočem. Hmm. Po sedetih in več vrečah praviš, da osvojiš… :)
Kako se reče šperplati pravilno Slovensko?
Vezana plošča. :)
Jupi za tale fensišmensi ”komentarokvirček”!!! Pravo olajšanja.
Midva imava vsak svojo laptop mizico za v postlo iz Ikee. Nč kej ni lepa, je pa res uporabna. Ampak tvoja je pa čudovita!!! Res si dobra, da si se lotila tega projekta…