Kamila rada nosi bluze in jopice svoje davno preminule tete. Odpovedala je naročnino na Wired, ker so postali mejnstrimovski in verjame, da kolo ni le prevozno sredstvo, ampak stanje duha. In tattovirana je.

Tako mi jo je predstavila PolonaP. Saj poznate PolonoP. kajne? Ilustratorko, blogerko, Frišno novo jutro? Kamila je eden od ilustriranih likov, ki nas na Poloninih skodelicah in krožnikih, vabi na kavo, nam spogledljivo mižika, ali pa nam daje “hrano za razmislek”. In kaj drugega sem lahko skombinirala h Kamilini črni jopici z ovratnikom, kot modro belo pikasto pito in šopek tradicionalnega cvetja.

PolonoPolono in Kamilo lahko srečate v soboto 25. maja 2013 na Artishu ali pa kadarkoli, na Etsyju in Pinterestu.

Krožnik Kamila 18 EUR
Borovničeva pita iz Bazilike 3 EUR
Šopek rož, 5 EUR

Ta obisk Trsta je bil tistikrat enkrat, ko bom prehodila vse njegove ulice, ko bom počakala na odprtje trgovin popoldne, ko bom v nedogled posedala ob kavi v Caffé degli specchi in špegala na levo proti dvorani za poroke, ko bom prečekirala vse tiste trgovine, mimo katerih se vedno samo hitro sprehodim in odšla domov, ko me bodo noge pošteno bolele. Skupaj z mami sva s fotoaparati v roki, to soboto počeli prav to. Lepo je bilo.

Predmeti potovanja

Zreš v nebo, čez katerega preleti letalo in si želiš, da bi bil na njem. In potem, ko si na njem, ne razmišljaš o tem kako si tam, kjer si si tolikokrat želel, ampak čutiš le, kako imaš suho kožo, kako ti noge zatekajo, kako bi malo zaspal in odklopil zvoke in kako bi prav prišla topla deka.

Letos so z menoj potovali nekateri predmeti, zaradi katerih se mi je smejalo tudi v prijetnem globokem spancu. Ideja, da bi jih delila na blogu, je prerasla v malo širši koncept rubrike, v kateri predstavljam uporabne ideje in lepe predmete, objets.

Napihljiva blazina za pod noge Design Go (amazon.com) ustvari ravno tistih petnajst do dvajset centimetrov podlage, ki nam jih vedno zmanjka. Rešitev proti zatečenim nogam, sem kombinirala s potovalnimi kompresijskimi nogavicami in se še nikoli počutila bolje.

Pashmina vedno potuje z mano. Velikokrat me je rešila na luksuzno klimatiziranih letališčih, na poletih in prehodih z letala na letališče. Pashmine dobre kvalitete lahko vedno najdete na Nepalski stojnici na novembrskem dobrodelnem sejmu Sila.

Odkar sem enkrat opazila, kako se je gospod s termovko sprehodil do stevardese in jo prosil za vročo vodo in ta mu jo je z veseljem napolnila do vrha, to počnem tudi sama. Letos sem s seboj vzela podarjeno stekleničko Equa in si nekajkrat pripravila svoj ingverjev čaj.

Ker je bil let zelo dolg in sva imela veliko časa za ogled filmov, sva tokrat s seboj vzela tudi Sonyjeve Quietcomfort 15 slušalke, ki izničijo zvok iz okolice, predvajajo popoln zvok in pridejo skupaj z avionskim nastavkom. Ogledala sem si Pijevo življenje in Hitchcocka.

Od mode pa h kofetkanju. Seniman Coffee Studio je dobro leto stara kavarnica, pražarnica in design studio, nekaj korakov iz centra Ubuda na Baliju. Kavo pripravljajo iz zrn, ki izvirajo različnih krajev po Indoneziji, tudi z Balija (Kintamani). Zrna pražijo sami in kava, ki jo pripravljajo na vse možne načine, je božanska.

Takšne kavarnice, ki so trend v porastu, so kot mali laboratoriji priprave kave. Za vsako skodelico si vzamejo čas in aromo izstisnejo tako kot mora biti in če pena za espresso ni do potankosti prava, se zvarek zavrže in pripravi novega. To ni nekaj kar pravijo, ampak nekaj kar vidiš, ko sediš za šankom in opazuješ Baristo pri delu.

Pripomočki vseh oblik in koreografija bariste pove, da boš aromo kave okusil v vsej njeni veličini. Ročno izstiskanje (aeropress), ročno pripravljena kava na filter, različne cafetiere in espresso s popolno kavno peno. Kmalu se zaveš, da o pripravi kave ne veš veliko.

Če se v kavo malo poglobiš, v našem okolju postaneš zelo izbirčen in se sprašuješ, zakaj pri nas tako popularnega napitka ne uživamo na takšnem nivoju. Kave popijemo ogromno, kulturo priprave imamo pa tako skromno. In zakaj se potrošniki zadovoljimo s čisto vsakim zvarkom na vsakem vogalu? No, morda pa prav zato, ker je kava bolj družabni dogodek. Popijemo jo mimogrede med kramljanjem s prijatelji, med posedanjem na vrtu in ob cigaretu in ne zato, da bi opremljeni z znanjem in z zanimanjem, okušali aromo določenega izvora.

Eno zanimivo dejstvo (vir), je tudi, da če se v lokalu odločijo izboljšati kvaliteto oziroma okus kave, da se najprej odločijo za nakup zrn boljše kakovosti, potem za nakup boljše mašine, zelo redko ali nikoli, pa za izobraževanje zaposlenih, kaj šele šolanje za baristo. In prav izobraževanje zaposlenih, lahko pri okusu naredi veliko razliko. Kavo z mlekom npr. lahko izboljšamo že samo s pravilno spenjenim mlekom.

Kam boste jutri zavili na kavo in kakšno boste pili? Jaz verjetno Guatemalo v Cafetinu.

Z vsakega tedna mode odnesem najljubšo fotografijo in tokrat je ta nastala, ko je bilo manekenkam verjetno najbolj vroče. Ne da bi posebej promovirala nošenje krzna, ampak so se mi na fotografijah manekenke zdele še posebej fotogenične.

Obožujem plise. Ker tako prijetno plapola, ko se ujame v premik zraka. Ker ga je tako radostno nositi. Ker tu in tam izzove kak plesni obrat. In, ker ga Almira tako čudovito kombinira v barve in teksture. Za jesen, plise prosim.